Kaj v resnici najbolj pomaga k tem spremembam je lahko naloga kakšne obsežne analize iz vseh mogočih pogledov in zornih kotov s katero bi/bo kdo lahko zopet "mastno" zaslužil na račun države.
Ampak pustimo to. Poglejmo samo v sedaji čas t.j. čas začetka trenutne zdravstvene krize. Ceste so bile v začetnem obdobju pravzaprav opustele. Voznikov je bilo malo, tovornjakov še manj in promet je prav lepo tekel.
Na lokalnih cestah si lahko hodil peš ali se vozil na kolesu s pol manj strahu, saj so imeli vozniki vedno dovolj postora, da so se primerno umaknili in ti pustili dovolj prostora.
So se pa še vedno našli posamezniki, ki jih je manj prometa pravzaprav še bolj spodbudilo k delanju neumnosti.
Ena od takšnih neumnosti je zagotovo vožnja na odbijaču. Bodisi na avtocesti, kjer je najbolj nevarna, a tudi na lokalnih cestah ni ravno nedložna.
Kadar sem za volanom Gospoda Z v vlogi Prostovoljnega voznika moram biti še posebej previden saj imam ob sebi praviloma potnika. Striktno se držim omejitev, zamnjšujem hirost pred znaki z omejitvami in pospešujem šele potem, ko je znak za konec omejitve mimo naju.
Na avtocesti praviloma ne presegava hitrosti 100 km/h, kar je sicer hitrost prehitrega tovornjaka, imava pa vedno na zalogi toliko rezerve, da lahko v primeru krizne situacije precej pospešiva.
Ob tem tudi vedno uporabljam tempomat, ki žal ni radarski, zato zahteva nekaj dodatne pozornosti in izkušenj.
Ob takem načinu vožnje na avtocesti veliko pozornosti zahteva poznavanje dogajanja za vozilom z uporabo vzvratnih ogledal in jasno določeni postopki ob situacijah prehitevanja, predvsem tovornjakov.
Pred prehitevanjem tovornjaka ali počasnejšega voznika v vzvratnem ogledalu vedno preverim ali se mi zadaj približuje drugo hitrejše vozilo in poskušam oceniti njegovo hitrost. Če ocenim, da me bo dohitelo tako hitro, da ga bom s svojim manevrom prehitevanja oviral, potem za nekaj kilometrov znižam svojo hitrost in počakam, da se odpelje mimo.
Naslednja pomembna informacija je spredaj: ali moram prehiteti samo eno "počasnelo" ali je pred menoj "konvoj" tovornjakov. V zadnjem primeru se vedno "vdam", ne silim z glavo skozi zid in prilagodim hitrost konvoju tovornjakov. Počasi se pač tudi daleč pride.
V primeru, da ocenim da je prehitevanje varno se odpravim na prehitevalni pas in začnem z varnim prehitevanjem.
Vsake toliko se zgodi, da se uštejem oziroma se za menoj pojavi resnični "modri dirkač". Tudi za take "prepotentneže" imam seveda izdelane postopke, ki mi omogočajo kar se da varno nadaljevanje moje poti po mojih pravilih.
Če torej pred seboj zagledaš tale veliki odbijač, ki ga poudarjata in nanj kažeta stranski zeleni puščici, kot je videti na spodnji sliki:
Potem si:
- zagotovo preblizu in imaš posledično premajhno varnostno razdaljo,
- ne boš s tem nič pridobil, samo dodatno bova morala oba z Gospodom Z biti pozorna še na tvoje neumnosti,
- zagotovo bom poskrbel za precej bolj varen in posledično časovno daljši umik na desni pas, ker si moram pustiti dovolj maneverskega prostora, če se tvoja neumnost spremeni v kaj hujšega.
Seveda imajo tovrstni "modri" vozniki tudi svoje najljubše "fore in trike" s katerimi te poskušajo prestrašiti in čim prej spraviti na vozni pas:
Trik "modrega dirkača" No. #1: Zalepi se ti na odbijač in se s prižganim smerokazom drži skrajno levo (z bokom skoraj drsa po odbojni ograji avtoceste).
Moja rešitev: Tudi sam se postavim skrajno levo, seveda pazim na ograjo, in mu s tem zastrem pogled na tisto malo prehitevalnega pasu, ki bi ga lahko videl.
Posledica: običajno zaradi nesigurnosti (ostane brez pregleda naprej) poveča varnostno razdaljo. Ki je itak še vedno prekratka.
Trik "modrega dirkača" No. #2: Zalepi se ti na odbijač in začne blendati z dolgimi lučmi.
Moja rešitev: S počasnjo kretnjo prestavim notranje vzvratno ogledalo v "zasenčen" način, po možnosti tako, da to opazi in se ne dam motiti. Vztrajam pri moji hitrosti 100km/h in si predstavljam, da vozim tovornjak. Poskrbim, da se varno umaknem nazaj na vozni pas.
Posledica: običajno po parih blendih odneha.
Fora "modrega drikača" običajno s sopotnico No. #1: Po končanem manevru prehitevanja se mimo tebe odpelje z manjšo hitrostjo in sopotnica si te zvedavo ogleda oziroma buli, lahko tudi gestikulira s prsti. Srednji prst je običajno glavni igralec.
Moja rešitev: običajno to zaznam s svojim perifernim vidom, saj takim voznikom ne posvečam pretirane dodatne pozornosti. Samo toliko kot jo je potrebne za varnost mene, potnika in Gospoda Z.
"Modri dirkači" ne skrbite: takoj ko bo mogoče in kar se da hitro se bom umaknil, da boste lahko kar najhitreje našli svoj jarek ... srečno pot.
0 Komentarji